Koliko so se v resnici podražila živila

Zakaj povprečna cena zavaja

Predstavljajte si trgovino, ki ima danes v ponudbi deset vrst kruha, od najcenejšega za evro do drage kmečke štruce za pet. Naslednji mesec najcenejših dveh ni več. Povprečna cena kruha v tej trgovini je zrasla, čeprav nobenemu izdelku niso spremenili cene.

To se v resnici dogaja ves čas: sezonsko sadje pride in gre, akcijski izdelki se menjajo, trgovci uvajajo lastne znamke in umikajo stare. Merjenje draginje s povprečjem torej meša dve povsem različni stvari — koliko stane isti izdelek in kaj sploh je na polici.

Kako merimo mi

Uporabljamo ujemajoče se pare: vzamemo izdelek, ki ga v isti trgovini vidimo ta mesec in prejšnji mesec, in izračunamo razmerje njegovih cen. Iz vseh takih razmerij vzamemo geometrijsko sredino. Če izdelka prejšnji mesec ni bilo, v izračun ne gre — nima s čim biti primerjan.

Metoda se imenuje Jevonsov indeks in je ista, kot jo za merjenje inflacije uporabljajo statistični uradi po Evropi. Njena prednost je ravno to, kar povprečju manjka: ne meša skupaj spremembe cene in spremembe ponudbe.

Mesec vzamemo v izračun le, če imamo v njem vsaj dvajset dni zajema. Nepopolni mesec zna pokazati skok, ki ga v resnici ni bilo — samo zato, ker so bili tisti dnevi slučajno akcijski.

Kje se cene premikajo najbolj

Skupna številka skrije, da se kategorije obnašajo zelo različno. Osnovna živila — moka, sladkor, testenine — se premikajo počasi in v majhnih korakih, ker jih vsi prodajajo in nihče si ne upa daleč stran od sosedove cene. Sveže sadje in zelenjava nihata s sezono. Neživilski izdelki, kot so čistila in osebna nega, pa se gibljejo v skokih, ker jih trgovci vrtijo skozi globoke akcije.

Če vas zanima ena sama kategorija, jo lahko odprete neposredno — na primer mlečne izdelke ali meso in ribe — in vidite trenutne cene po trgovinah.

Kaj to pomeni za vašo košarico

Indeks pove, kam gre trg kot celota. Posamezna košarica se lahko obnaša precej drugače, ker so razlike med trgovinami pri istem izdelku pogosto večje od letne rasti cen.

Razlika v ceni istega izdelka med najcenejšo in najdražjo trgovino je pogosto večja kot vse podražitve v enem letu skupaj.

Prav to je razlog, zakaj primerjava cen sploh obstaja. Če se hrana v letu podraži za nekaj odstotkov, vi pa isti izdelek kupite v trgovini, ki je zanj deset odstotkov cenejša, ste podražitev več kot izničili. Kako se tega lotiti po korakih, je opisano v članku Sedem načinov, kako prihraniti pri nakupu živil.

Od kod podatki

Cene vsak dan zajemamo pri sedmih trgovcih — Spar, Mercator, Lidl, Hofer, Eurospin, Tuš in DM. Zajemamo redno in akcijsko ceno ter ceno na enoto, izdelke med trgovinami povezujemo po EAN kodi, kjer je ta na voljo, sicer po imenu in znamki. V bazi je preko dva milijona zajetih cen.

Celoten indeks z mesečnim arhivom je na strani cene živil, razlaga metode in primerjava z uradno statistiko pa na strani inflacija hrane.

Vse številke v tem članku se osvežijo same, ko se osveži baza — kar berete, je stanje danes, ne stanje na dan pisanja.

Pogosta vprašanja

Koliko so se podražila živila v zadnjem letu?

Mesečne spremembe in njihov seštevek so v grafu zgoraj, sproti osveženem iz naše baze. Ker merimo po metodi ujemajočih se parov, številka pove, koliko so se spremenile cene istih izdelkov v istih trgovinah, in ne, kako se je spremenila ponudba.

Zakaj se vaša številka razlikuje od uradne inflacije?

Statistični urad meri celotno potrošnjo gospodinjstva in cene zajema drugače, mi pa merimo samo tisto, kar je na policah spremljanih trgovcev, in to vsak dan. Kratkoročno se številki lahko razideta, smer gibanja pa je praviloma enaka.

Katera trgovina je najcenejša?

Nobena pri vsem. Diskonti so praviloma ugodnejši pri osnovnih živilih lastne znamke, klasični supermarketi pa pri znanih znamkah v akciji. Podrobneje je to razloženo v članku Kje je najceneje.

Kako pogosto osvežujete cene?

Vsak dan. Vsaka cena v bazi nosi čas zajema, zato na strani izdelka vidite tudi, kdaj je bila nazadnje preverjena.